Obravnava prekinitev v preskusni komori z visoko in nizko temperaturo je jasno določena v GJB 150, ki prekinitev preskusa deli na tri situacije, in sicer prekinitev znotraj tolerančnega območja, prekinitev v preskusnih pogojih in prekinitev v previsokih preskusnih pogojih. Različne situacije imajo različne metode obravnave.
Pri prekinitvi znotraj tolerančnega območja, ko preskusni pogoji ne presegajo dovoljenega območja napake med prekinitvijo, je treba čas prekinitve šteti kot del celotnega časa preskusa; pri prekinitvi v preskusnih pogojih, ko so preskusni pogoji v preskusni komori z visoko in nizko temperaturo nižji od spodnje meje dovoljene napake, je treba od točke pod preskusnimi pogoji ponovno doseči vnaprej določene preskusne pogoje in preskus nadaljevati, dokler ni končan načrtovani preskusni cikel; pri preobremenjenih vzorcih, če preobremenjeni pogoji ne bodo neposredno vplivali na prekinitev preskusnih pogojev, je treba rezultat preskusa šteti za neveljavnega, če preskusni vzorec v naslednjem preskusu ne uspe.
V dejanskem delu uporabljamo metodo ponovnega testiranja po popravilu preskusnega vzorca za prekinitev testiranja, ki jo je povzročila okvara preskusnega vzorca; za prekinitev testiranja, ki jo je povzročila visoka in nizka napetostpreskusi v temperaturni komoriV primeru nenadne prekinitve opreme (kot so nenadni izpad vode, izpad električne energije, okvara opreme itd.), če čas prekinitve ni zelo dolg (v roku 2 ur), običajno ravnamo v skladu s prekinitvijo v stanju podpreizkusa, določeno v GJB 150. Če je čas predolg, je treba preskus ponoviti. Razlog za uporabo določb za obravnavo prekinitve preskusa na ta način je določen z določbami o temperaturni stabilnosti preskusnega vzorca.
Določanje trajanja preskusne temperature pri visoki in nizki temperaturitemperaturna preskusna komoraTemperaturni preskus pogosto temelji na tem, da preskusni vzorec pri tej temperaturi doseže temperaturno stabilnost. Zaradi razlik v strukturi izdelka, materialih in zmogljivostih preskusne opreme se čas, ki ga različni izdelki potrebujejo za doseganje temperaturne stabilnosti pri isti temperaturi, razlikuje. Ko se površina preskusnega vzorca segreje (ali ohladi), se postopoma prenese v notranjost preskusnega vzorca. Takšen proces prevajanja toplote je stabilen proces prevajanja toplote. Med časom, ko notranja temperatura preskusnega vzorca doseže toplotno ravnovesje, in časom, ko površina preskusnega vzorca doseže toplotno ravnovesje, obstaja časovni zamik. Ta časovni zamik je čas stabilizacije temperature. Za preskusne vzorce, pri katerih ni mogoče izmeriti temperaturne stabilnosti, je določen minimalni čas stabilizacije temperature 3 ure, ko temperatura ni v delovanju in je ni mogoče izmeriti, pa minimalni čas stabilizacije temperature 2 uri. V dejanskem delu kot čas stabilizacije temperature uporabljamo 2 uri. Ko preskusni vzorec doseže temperaturno stabilnost in se temperatura okoli preskusnega vzorca nenadoma spremeni, bo imel preskusni vzorec v toplotnem ravnovesju tudi časovni zamik, torej se temperatura v preskusnem vzorcu v zelo kratkem času ne bo preveč spremenila.
Med preskusom vlažnosti pri visokih in nizkih temperaturah, če pride do nenadnega izpada vode, izpada električne energije ali okvare preskusne opreme, moramo najprej zapreti vrata preskusne komore. Ker ko oprema za preskus vlažnosti pri visokih in nizkih temperaturah nenadoma preneha delovati, se temperatura vrat preskusne komore ne bo dramatično spremenila, dokler so vrata komore zaprta. V zelo kratkem času se temperatura v preskusnem vzorcu ne bo bistveno spremenila.
Nato ugotovite, ali ta prekinitev vpliva na testni vzorec. Če ne vpliva na testni vzorec inpreskusna opremalahko v kratkem času nadaljujemo z normalnim delovanjem, lahko nadaljujemo s preskusom v skladu z metodo ravnanja s prekinitvijo nezadostnih preskusnih pogojev, določeno v GJB 150, razen če prekinitev preskusa vpliva na preskusni vzorec.
Čas objave: 16. oktober 2024